Posledice napačne pozicije atlasa na krvni obtok in vegetativni živčni sistem (parasimpatikus)

Napačna pozicija atlasa povzroči:

zožitev prehoda med vretenčnim kanalom in odprtino pod lobanjo, kar zmanjša prostor za hrbtenjačo in zato so elektrokemični impulzi moteni ali se blokirajo
pritisk na vertebralno arterijo, na živce ter krvožilje, ki izhajajo iz lobanje preko foramen jugulare kot denimo vagusni živec, živec accessorius, notranja jugularna vena in notranja karotidna arterija
motenost prostega pretoka likvorja (cerebrospinalne tekočine) v hrbteničnem kanalu, ki hrani in ščiti hrbtenjačo pred udarci in pritiski.

Med normalnimi gibi z glavo in preostalim telesom lahko nastanejo pritiski na krvožilje, limfni sistem in na živčni sistem. Tovrstni pritiski so le kratkoročne narave in ne povzročajo nobenih problemov, kajti namen telesa je gibanje. Vendar če pride do prestavitve atlasa, ti pritiski niso le trenutne narave, temveč stalne!

		1) hrbtenjača 2) Dens axisa 3) Vagusni živec - klatež 4) Notranja jugularna vena 5) Notranja karotidna arterija 6) Atlas 7) Hrbtenična arterija
		Prikaz: Prerez vrata na višini atlasa. Bele puščice ponazarjajo povečan pritisk levega dela atlasa na 3, 4 in 5 žilo.

Pomagajte širiti ta dognanja! Deli tudi ti na socialnih omrežjih (glej spodaj) in pošlji e-mail svojim kontaktom.

Pomembnost vagusnega živca

vegetativni živčni sistem Iz možganov izhaja 12 možganskih živcev. Za vsak živec po en par – levo in desno. Vagusni živec ali 10. možganski živec je največji in najpomembnejši v parasimpatikusu (spada k vegetativnemu – spontanemu živčnemu sistemu) in je odgovoren za regulacijo dejavnosti skoraj vseh notranjih organov. Ob tem regulira še določene mišice, grlo, žrelo, zgornji požiralnik, del zunanjega sluhovoda, srce, pljuča, želodec in črevesje.

Ena izmed nalog vagusnega živca je stimulacija želodčne kisline kot tudi nadzor nad črevesnim gibanjem v fazi prebave (peristaltika). Prav tako je odgovoren za srčni ritem in znojenje. Na višini vrata ima premer 2-3 mm in poteka skupaj s karotidno arterijo in z notranjo jugularno veno natančno pred atlasom.

Ko je funkcionalnost vagusnega živca omejena (lahko tudi zaradi cervikalne artroze), obstaja velika verjetnost da se pojavi cela vrsta simptomov kot odvečna žolčna kislina, vrtoglavica, rdečica na obrazu, tahikardija, napetost v zatilju in glavoboli.

stisk vagusnega živca

Posledice ob stisku vagusnega živca

Veliko je odvisno od načina in kako močno je atlas prestavljen. Kajti zaradi tega lahko nastanejo pritiski in iritacije vagusnega živca in/ali kranialnih živcev. Zato lahko nastanejo različne težave kot recimo glavobol, menierova bolezen, težave pri požiranju, občutek “cmoka” v grlu, nadpovprečno znojenje, bolečine v zatilju, motnje pri spanju, hladne roke in noge, nepravilni srčni ritem, pogosta zaprtost ali driska brez jasnega razloga.

Nastavitev atlasa ima lahko ob omenjenih dejstvih še pozitiven vpliv na epilepsijo. Postopek šolske medicine je, da se pri zelo močnih epileptičnih napadih prereže levi vagusni živec v zgornjem predelu vrata. Ali alternativna implantacija električnega utripnega generatorja, ki naj bi stimuliral živec. Običajno je levi vagusni živec stisnjen, ko je atlas prestavljen. Ali je to slučaj? Slednja dejstva si zaslužijo povečano pozornost in poglobljeno raziskovanje.